To je del spletne strani Stališča (Marko Pinterič).
Trenutno stanje je katastrofalno: Sistem dveh con je povsem nelogičen, gostota postajališč in prog je neuravnotežena in samo številčenje nejasno in nerazumljivo, posebno za turiste.
Vredno bi bilo razmisliti o vključevanju celega področja bivših šestih socialističnih občin v sistem con mestnega prometa. Smešno je že dejstvo, da vso to področje pokriva samo en vodovodni sistem, en Zdravstveni dom, ne pa tudi en prometni sistem. S takšno spremembo bi se tudi poenostavil tarifni sistem, kar bi pocenilo poslovanje in približalo javni promet uporabnikom. Na vsem omenjenem področju bi bile tri tarifne cone povsem dovolj, pri čemer bi mestna občina bila prva cona, večina okolice pa druga cona.
Za Mariborski javni avtobusni promet na splošno velja, da avtobus pripelje pred praktično vsak prag, toda večina zvez pokriva področje kvečjemu enkrat na uro. To je sicer zelo ugodno za upokojence, katerim se nikamor mudi in seveda želijo avtobusno postajo čim bližje svojemu hišnemu pragu, z druge strani pa demotivira druge uporabnike, ki so časovno vezani za potovanje in jim je časovna dostopnost važnejša od prostorske. Zato bi bilo mnogo bolje zmanjšati število prog in število postaj, kjer so te očitno prepogoste, z druge strani pa povečati frekvenco voženj. S tem bi se poenostavila uporaba javnega prometa in pocenilo njegovo delovanje. Obenem bi tako prišlo do močnega medsebojnega povezovanja različnih Mariborskih četrti, saj bi prestopanje pridobilo na pomenu, kakor hitro ni potrebno med prestopanjem čakati več kot 15 minut. Prav tako pa ne bi bilo potrebno uvajanje novih prog za neposredno povezovanje vseh Mariborskih četrti.
Okoli šest glavnih linij bi moralo povezovati vse glavne mestne četrti s centrom vsaj enkrat vsakih 15 minut v dnevni "špici" i najmanj enkrat vsakih 30 minut preko vsega dneva. Pri določanju glavnih linij bi bilo potrebno imeti pred seboj karto gostote prebivalstva v Mestu in najpomembnejših družbenih in turističnih lokacij v mestu (Pohorska vzpenjača, Hipodrom, Bresterniško jezero, pokopališča, kopališča, hoteli, fakultete....)
Obenem bi bilo potrebno še največ enkrat toliko sekundarnih linij, ki bi pokrile področja, ki so premalo gosto naseljena, da bi jih pokrile glavne linije, z druge strani pa preveč oddaljena od drugih glavnih linij.
Kot primer navajam mestno četrt Koroška vrata, s krajevnimi skupnostmi Kamnica in Bresternica. To področje pokriva kar pet različnih avtobusnih linij, 5/1, 7, 12, 12/I in 15, čeprav je področje prostorsko in po številu prebivalstva relativno malo. Obenem so vozni redi medsebojno slabo usklajeni, proge pa so med seboj tako blizu, da vse pokrivajo pravzaprav isto prebivalstvo. To področje pa bi potrebovalo glavno linijo, saj kombinacija števila prebivalstva in pomemnih lokacij to zahteva. Dobra rešitev bi bila dvig linije 15 med glavne linije, z zmanjšanjem absurdne gostote postaj na Gosposvetski cesti, kjer se zdaj avtobus zaustavlja skoraj vsakih 100 m in z dodajanjem postaje, ki bi se navezovala na hipodrom. Mogoče bi bilo potrebno tudi zmanjsati stevilo postaj v krajevni skupnosti Bresternica, saj je tam gostota prebivalstva premala za njihovo dosedanjo gostoto.
S tem bi dobili hitro in zanesljivo povezavo za vso to področje, kar bi zanesljivo dvignilo uporabo mestnega javnega prometa in pomagalo k boljšemu izkoriščanju turističnih zmogljivosti mesta. Vredno bi bilo razmisliti tudi o mogočem kombiniranju te glavne proge z progo proti Selnici, t.j. da bi se časovna gostota vsakih 15 minut dosegla z kombiniranjem linij do Bresternice in do Selnice, s tem da bi bilo seveda potrebno uskladiti njuna vozna reda in za linijo do Selnice napisati časovne odhode tudi za postajo v Bresternici (ali Jelovcu).
Ob tej progi bi za to področje bila potrebna še kvečjemu ena sekundarna linija. Problem Kamnice in Rošpoha bi se dal rešiti z uvajanjem linije, ki bi vozila za Kungoto preko Kamnice.
Tekst napisal in stran uredil Marko Pinterič.
Napisano 28. maja 2001. Stran je prebralo obiskovalcev od februarja 2002.